Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

Države Bližnjega vzhoda in Azije so pozvale Izrael, naj dovoli takojšnjo, popolno in neovirano humanitarno pomoč v Gazi. Vodja Hamasa, Mohammed Nazzal, je dejal, da se Palestinci še naprej soočajo z genocidom zaradi zaostrene blokade in preprečevanja vstopa humanitarne pomoči.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek, 2. januarja 2026, pozval izraelske oblasti, naj nemudoma prekličejo odločitev o prepovedi delovanja več kot 30 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze. Izrael je to potezo utemeljil z varnostnimi razlogi, saj naj bi organizacije zavrnile posredovanje seznamov svojih uslužbencev. Guterres je v izjavi za javnost poudaril, da so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje vitalne humanitarne pomoči in da bi njihova odstranitev lahko spodkopala krhki napredek, dosežen med trenutnim premirjem. Ukrep izraelskih oblasti, ki vključuje 37 večjih mednarodnih humanitarnih akterjev, po mnenju Združenih narodov dodatno zaostruje že tako kritično humanitarno krizo. Guterresov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je opozoril, da se ta odločitev pridružuje prejšnjim omejitvam, ki so upočasnile vstop hrane, medicinske opreme in higienskih potrebščin v enklavo. Po navedbah ZN bo prekinitev sodelovanja z organizacijami, kot so Zdravniki brez meja, še povečala trpljenje palestinskega prebivalstva, ki se sooča z lakoto in uničeno infrastrukturo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek pozval Izrael, naj prekliče napovedano prepoved delovanja 37 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo humanitarno pomoč na območju Gaze in Zahodnega brega. Preko svojega tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je izrazil globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo in poudaril, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive za izvajanje življenjsko pomembne humanitarne pomoči na terenu. Po navedbah Združenih narodov bi uveljavitev te prepovedi lahko resno spodkopala krhek napredek, ki je bil dosežen v času premirja. Guterres je opozoril, da bi bila prekinitev dejavnosti teh organizacij usodna za civilno prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od tuje pomoči. Izraelske oblasti so se za ta korak odločile v obdobju povečanih napetosti in trajajočih vojaških operacij, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih delavcev v regiji.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj razveljavijo svojo odločitev o prepovedi dostopa več mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam do območja Gaze. Po navedbah tiskovnega predstavnika ZN bi ta ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. marca, lahko povzročil popolno ohromitev humanitarnih operacij na okupiranih palestinskih ozemljih. Guterres je poudaril, da so te organizacije ključne za zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe in prehranske pomoči za milijone ogroženih civilistov. Izrael je svojo odločitev utemeljil s povečanimi varnostnimi zahtevami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža močne kritike. Prepoved sledi seriji ukrepov, s katerimi so izraelske oblasti že predhodno omejile delovanje humanitarnih skupin, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Humanitarni delavci opozarjajo, da bo takšna politika neposredno ogrozila preživetje prebivalstva v Gazi, ki je že sedaj na robu lakote in v primežu uničene infrastrukture. Združeni narodi opozarjajo, da brez prisotnosti mednarodnih organizacij na terenu ne bo mogoče preprečiti še večje humanitarne katastrofe.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo izraelskih oblasti, ki so napovedale ukinitev dovoljenj za delovanje skoraj 40 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze in Zahodnega brega. Po navedbah izraelske strani so organizacije, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, kršile nove postopke registracije. Ukrep predvideva odvzem dovoljenj s 1. januarjem 2026, popolno zaustavitev operacij pa do 1. marca 2026. Guterres je opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere in ogrozila krhek napredek, dosežen med premirjem. Poudaril je, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive pri zagotavljanju hrane, zdravil in nujnih življenjskih potrebščin za palestinsko civilno prebivalstvo. Po mednarodnem humanitarnem pravu mora Izrael omogočiti hiter in nemoten prehod humanitarne pomoči, zato je generalni sekretar pozval k takojšnji razveljavitvi te odločitve. Izraelski ukrep prihaja v času, ko se humanitarni delavci že spopadajo s številnimi omejitvami in obtožbami s strani izraelskih uradnikov, kar dodatno otežuje delo na terenu. Kritiki opozarjajo, da bi uveljavitev prepovedi pomenila de facto blokado pomoči, kar bi za prebivalce Gaze lahko imelo katastrofalne posledice.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj prekličejo odločitev o odvzemu licenc 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki delujejo na zasedenih palestinskih ozemljih. Med prizadetimi organizacijami sta tudi ugledni skupini Zdravniki brez meja in Oxfam. Izrael je ukrep uvedel po tem, ko so omenjene organizacije zavrnile novo obvezno registracijo, ki velja od 1. januarja 2026, saj jo ocenjujejo kot neskladno z mednarodnim pravom. Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Prekinitev delovanja ključnih akterjev, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in oskrbo s hrano, po mnenju Združenih narodov pomeni resno grožnjo preživetju civilnega prebivalstva. Izraelska vlada vztraja pri svojih zahtevah, kar poglablja diplomatski spor z mednarodno skupnostjo, ki je na tovrstne posledice opozarjala že ob koncu lanskega leta.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel v kraju Horli v regiji Herson, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval najmanj 27 življenj. Napad se je zgodil v novoletni noči, ko naj bi brezpilotniki, napolnjeni z gorivom in eksplozivom, povzročili obsežen požar. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in od Združenih narodov zahtevala uradno obsodbo ukrajinskih sil. Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je poudaril, da organizacija ne more neodvisno preveriti podrobnosti napada zaradi pomanjkanja dostopa do omenjenega območja, vendar je opozoril, da so napadi na civiliste in civilno infrastrukturo po mednarodnem pravu nesprejemljivi. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je pozval k hitri in neodvisni preiskavi dogodka, saj poročila o žrtvah med civilisti, vključno z otroki, vzbujajo resne pomisleke glede spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Ruski predstavnik v Ženevi Genadij Gatilov je medtem ostro kritiziral Kijev in pozval k takojšnjemu ukrepanju mednarodne skupnosti.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je v svoji novoletni poslanici za leto 2026 svetovne voditelje ostro pozval, naj se resno posvetijo reševanju globalnih kriz ter dajo prednost ljudem in planetu pred vojnami in trpljenjem. Guterres je poudaril, da se svet nahaja na kritičnem razpotju, saj se spopada s kaosom in naraščajočimi konflikti, ki ogrožajo svetovno stabilnost. Njegov poziv iz Washingtona poudarja nujnost spremembe prioritet v mednarodni politiki, kjer bi moralo ohranjanje miru in okolja prevladati nad vojaškimi interesi. Vodja svetovne organizacije je izpostavil, da leto 2026 prinaša priložnost za korenit preobrat, če bodo države pripravljene vlagati v trajnostni razvoj namesto v oboroževanje. Sporočilo odmeva v času, ko so številne regije podvržene uničujočim posledicam oboroženih spopadov in podnebnih sprememb. Guterresova poslanica služi kot opomin, da so kolektivni ukrepi za zaščito človeštva in naravnih virov edina pot iz trenutne globalne negotovosti, s katero se svetovna javnost in politično vodstvo že dlje časa spopadata.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ostro obsodil nedavne dopolnitve izraelske zakonodaje, ki so bile sprejete 29. decembra v knesetu. Namen teh ukrepov je po njegovih besedah onemogočanje delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA), kar predstavlja kršitev mednarodnih obveznosti Izraela. Guterres je poudaril, da bodo te spremembe resno ogrozile sposobnost agencije pri izvajanju ključnih humanitarnih dejavnosti, ki so ji bile zaupane z mednarodnim mandatom. V uradni izjavi, ki jo je objavil tiskovni predstavnik generalnega sekretarja, je navedeno, da so nove zakonske določbe neskladne s statusom in privilegiji agencije po mednarodnem pravu. Generalni sekretar je pozval k takojšnji razveljavitvi spornih ukrepov, saj bi njihova uveljavitev povzročila katastrofalne humanitarne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je odvisno od pomoči ZN. Poteza Izraela prihaja v času zaostrenih razmer v regiji, kjer UNRWA ostaja glavni steber humanitarne podpore.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela, ki je prepovedal dobavo električne energije in vode objektom Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Tiskovni predstavnik svetovne organizacije je poudaril, da bo ta ukrep dodatno oviral sposobnost agencije za izvajanje nujnih humanitarnih dejavnosti na terenu. Po navedbah Združenih narodov gre za del širše in sistematične kampanje Izraela, katere namen sta diskreditacija agencije UNRWA in onemogočanje pomoči palestinskim beguncem. Ukrep neposredno krši Konvencijo o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, saj bi onemogočanje osnovnih virov, kot sta voda in elektrika, lahko povzročilo popolno ustavitev delovanja humanitarnih uradov. Guterres je poudaril, da so takšne poteze v času zaostrenih humanitarnih razmer nesprejemljive in vodijo v poglobitev krize. Izrael medtem vztraja pri svoji politiki omejevanja delovanja agencije, kar mednarodna skupnost označuje za nevaren precedens v odnosih med državo članico in institucijami Združenih narodov.

Generalni sekretar ZN António Guterres je v svojem novoletnem sporočilu za leto 2026 pozval svetovne voditelje, naj se 'resno' lotijo reševanja problemov, ki pestijo svet, vključno s konflikti in podnebnimi spremembami. Poudaril je nujnost preusmeritve pozornosti na pomoč ljudem in zaščito planeta.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica pozdravil napoved Združenih držav Amerike o začetni finančni obveznosti v višini dveh milijard dolarjev za ključno humanitarno delo organizacije po svetu. Ta sredstva bodo namenjena reševanju življenj, zagotavljanju pomoči najranljivejšim skupinam prebivalstva in lajšanju človeškega trpljenja v času zaostrenih globalnih kriz. Po navedbah tiskovnega predstavnika se svetovna organizacija zavezuje, da bo vsak podarjen dolar porabila učinkovito za doseganje oprijemljivih rezultatov na terenu, kjer ljudje pomoč najbolj potrebujejo. Ob napovedi pomembnega finančnega vložka je generalni sekretar Guterres ponovno pozval tudi ostale države donatorke, naj v luči naraščajočih humanitarnih potreb po svetu okrepijo svoja prizadevanja in prispevke. Finančna sredstva ZDA prihajajo v obdobju, ko se številne regije soočajo s hudo revščino, posledicami konfliktov in drugimi krizami, ki zahtevajo usklajen mednarodni odziv. Prispevek velja za enega temeljev, ki bo Združenim narodom omogočil nadaljevanje izvajanja njihovih humanitarnih programov na mednarodni ravni.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Floridi, kjer sta razpravljala o prihodnosti Gaze in strategijah proti Iranu. Obisk naj bi bil uvod v Netanjahujevo kampanjo za ponovno izvolitev. Viri opisujejo Netanjahujev pristop do Gaze kot "brezbrižen", kar odraža naraščajoče težave pri napredovanju.

V etnično motiviranih napadih sudanskih paravojaških sil za hitro podporo (RSF) je bilo v različnih delih regije Darfur ubitih več kot 200 civilistov, vključno z ženskami in otroki. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Sudanu zaradi stopnjevanja nasilja v Darfurju.

Savdska koalicija v Jemnu je opozorila separatiste, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, da se bo takoj odzvala na vsako njihovo vojaško potezo, ki bi spodkopala prizadevanja za deeskalacijo na jugu države. Savdska Arabija je že pred tem opozorila jemenske separatiste, da bo podprla jemensko vlado v primeru vojaškega spopada in pozvala k umiku sil iz zavzetih provinc.

Iran in Islamska republika Afganistan sta ostro obsodila teroristični napad na mošejo Imam Ali ibn Abi Talib v Homsu v Siriji, v katerem je bilo ubitih in ranjenih več ljudi med petkovo molitvijo.

V Pakistanu se politične razmere umirjajo, saj tako vladni kot opozicijski voditelji izražajo obžalovanje nad trenutnim stanjem in razmišljajo o pogovorih kot rešitvi iz politične krize. Maulana Fazlur Rehman predlaga nove volitve kot izhod iz pat pozicije, saj meni, da prejšnje volitve niso odražale volje ljudstva. Medtem pa se Gvineja pripravlja na prve predsedniške volitve po vojaškem udaru leta 2021, kjer analitiki pričakujejo zmago voditelja hunte, generala Mamadija Doumbouya, ki je omejil opozicijo in kritike.

Združeni narodi so sporočili, da v Gazi ni več lakote, vendar večina prebivalstva še vedno trpi zaradi visoke stopnje prehranske negotovosti. Po podatkih organizacije IPC, ki deluje pod okriljem ZN, se je varnost preskrbe s hrano izboljšala po prekinitvi ognja 10. oktobra 2025. Kljub temu je stanje še vedno kritično, celotno območje pa ostaja v "izrednih razmerah" do sredine aprila 2026.

Misija Združenih narodov v Južnem Sudanu (UNMISS) je obsodila uboj svojega sodelavca v Wauu in pozvala k takojšnji preiskavi. Sodelavca so varnostne sile pridržale 15. decembra, misija pa je bila v stiku z lokalnimi oblastmi glede njegove izpustitve. Generalni sekretar ZN je prav tako obsodil uboj in pozval k privedbi odgovornih pred roko pravice.

V Avstraliji so se zbrali tisoči žalujočih na plaži Bondi ob obletnici tedna dni od antisemitskega napada. Parlament Novega Južnega Walesa bo obravnaval novo zakonodajo, ki bo omejevala proteste in prepovedovala sovražni govor, vključno s frazo 'globalizirajte intifado'.

Avstralska policija je sporočila, da je osumljenec za streljanje na plaži Bondi, obtožen umora 15 ljudi, s svojim očetom izvajal usposabljanje s strelnim orožjem na območju Novega Južnega Walesa izven Sydneyja in to snemal.

Donald Trump je v nagovoru narodu kritiziral administracijo svojega predhodnika Joeja Bidna, rekoč, da je podedoval 'kaos'. V nagovoru ni omenjal vojne v Ukrajini ali situacije v Venezueli. Trump je tudi zatrdil, da so ameriške oborožene sile najmočnejše na svetu in da je ameriška meja postala najbolj varovana v zgodovini v prvih 11 mesecih njegovega drugega mandata.

V napadu z brezpilotnim letalom na objekt Združenih narodov v Sudanu je bilo ubitih šest mirovnikov. Generalni sekretar ZN, António Guterres, je izjavil, da je bil napad na bazo v mestu Kadugli neupravičen in bi lahko bil vojni zločin.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v soboto v Bagdadu obeležil konec politične misije Združenih narodov v Iraku (UNAMI), ki je podpirala prehod države po invaziji pod vodstvom ZDA leta 2003. Na zahtevo Bagdada bo UNAMI po 22 letih pomoči državi pri prehodu po invaziji in okupaciji, ki je strmoglavila dolgoletnega vladarja Sadama Huseina, ustavila svoje delovanje. Guterres je ob zaključni slovesnosti dejal, da je UNAMI počaščen, da je lahko stal ob strani iraškemu ljudstvu.

Nekdanji iraški predsednik Barham Ahmad Salih je bil imenovan za novega Visokega komisarja ZN za begunce, kar pomeni, da Szymon Hołownia ne bo zasedel te funkcije. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v pismu, datiranem z 11. decembrom, sporočil, da bo Salih funkcijo opravljal pet let, začenši s 1. januarjem 2026. Hołownia je konec septembra sporočil, da se je prijavil na javni nabor za to pozicijo, vendar ni bil izbran. Hołownia je dejal, da se ne obremenjuje preveč s tem, kdo bo imenovan na to funkcijo.

Irakijec Barham Ahmed Salih je bil imenovan za novega visokega komisarja ZN za begunce. Nekdanji predsednik Iraka je na tem položaju nasledil dosedanjega komisarja. Za to mesto se je potegoval tudi nekdanji maršal poljskega Sejma, Szymon Hołownia.

ZDA so uvedle sankcije proti trem nečakom venezuelskega predsednika Nicolása Madura in šestim ladjam, ki prevažajo venezuelsko nafto. Pripravljajo se tudi na prestrezanje dodatnih ladij, ki prevažajo venezuelsko nafto, kar še povečuje pritisk na Madura.

Ameriške vojaške sile so prestregle in zasegle tanker Skipper ob venezuelskih obalah. Po navedbah ZDA je bil tanker sankcioniran zaradi prevoza nafte med Iranom in Venezuelo, s čimer naj bi se financiral terorizem. Predsednik Trump je potrdil zaseg, ki je bil izveden v okviru vojaške operacije.

Maria Corina Machado je kljub prepovedi potovanja skrivaj zapustila Venezuelo in se odpravila v Oslo, da bi prevzela Nobelovo nagrado za mir. Potovala je po morju do Curaçaoa, nato pa prek ZDA v Norveško.

Varnostni svet ZN je na zahtevo več držav razpravljal o razmerah v Ukrajini, pri čemer je bila izpostavljena humanitarna kriza in uničevanje infrastrukture. Grčija je poudarila, da mora imeti Ukrajina pri reševanju konflikta zadnjo besedo. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obsodil samovoljne aretacije 59 pripadnikov osebja ZN v Jemnu s strani Hutijev. V Salvadorju se bo začelo sojenje 13 upokojenim vojakom zaradi pokola skoraj tisoč civilistov leta 1981.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obsodil pripor več deset uslužbencev ZN s strani hutijevcev v Jemnu in pozval k njihovi izpustitvi. Guterres je izrazil zaskrbljenost zaradi prenosa nekaterih primerov na posebno kazensko sodišče in poudaril, da gre za kršitev mednarodnega prava. Trenutno je priprtih 59 uslužbencev ZN, vsi jemenski državljani, poleg številnih pripadnikov nevladnih organizacij, civilne družbe in diplomatskih misij.

Tanja Fajon je v New Yorku izjavila, da ne bo kandidirala za generalno sekretarko Združenih narodov. V okviru slovenskega predsedovanja bo vodila tri zasedanja Varnostnega sveta ZN.

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres je obsodil vdor izraelske policije v sedež Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Guterres je poudaril, da je kompleks ozemlje ZN, ki je nedotakljivo in zaščiteno pred kakršno koli obliko vmešavanja, ter pozval Izrael, da nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito in spoštovanje nedotakljivosti objektov UNRWA.

Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je izrazila ogorčenje, ker je izraelska policija izvedla racijo na njenem sedežu v vzhodnem Jeruzalemu.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je obsodil način, na katerega Izrael vodi vojno v Gazi, in dejal, da je ta 'temeljno napačna'. Izrazil je zaskrbljenost zaradi 'popolne brezbrižnosti' do civilnih žrtev in uničenja Gaze. Guterres je dodal, da obstajajo 'močni razlogi za prepričanje', da so bili v Gazi storjeni vojni zločini.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je posodobil predlog rednega proračuna organizacije za leto 2026, ki zdaj predvideva zmanjšanje za 577 milijonov dolarjev (496,4 milijonov evrov) in zmanjšanje števila delovnih mest za 2.681. Guterres je predlagal zmanjšanje potreb po sredstvih Združenih narodov na 3,238 bilijona dolarjev (2,79 milijarde evrov), kar je 15,1% manj kot leta 2025. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce je izvzeta iz rezov.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je izjavil, da imajo Palestinci neodtujljivo pravico do dostojanstva, pravičnosti in samoodločbe. Poudaril je, da so bile te pravice v zadnjih dveh letih nenehno kršene na zasedenih palestinskih ozemljih. Guterres je dodal, da so razmere v Gazi in na Zahodnem bregu nesprejemljive.

Pakistan in Vietnam sta ob mednarodnem dnevu solidarnosti s Palestinci ponovno izrazila močno podporo palestinskemu narodu v njegovem boju za neodvisnost. Hamas je pozval k globalni akciji v podporo palestinski stvari. Pakistan je obsodil krivice, s katerimi se soočajo Palestinci, Vietnam pa je poudaril trdno solidarnost s Palestino. Hamas je pozval muslimane in podpornike po vsem svetu, da se udeležijo dogodkov ob mednarodnem dnevu solidarnosti.

Združeni narodi so uradno začeli postopek za izbiro naslednika generalnega sekretarja Antonia Guterresa. Vseh 193 članic ZN je bilo pozvanih, naj predložijo svoje predloge za kandidate. Ena od članic ZN je poudarila pomembnost, da bi tokrat prvič izbrali žensko na to mesto.

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.

Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.

Razpoloženje avstralske delegacije na podnebnih pogovorih Združenih narodov v Braziliji je bilo v ponedeljek zvečer optimistično. Vendar je bil poskus Avstralije, da bi gostila pogovore, tri dni kasneje končan.

V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.

V brazilskem mestu Belém, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar. Zaradi požara so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj je izbruhnil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati. Generalni sekretar ZN je pozval k dogovoru kljub prekinitvi.

Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.